Kako naj poteka vzgoja?
Seveda gre pri starševstvu za lepe trenutke in brezpogojno ljubezen. A, ko postanemo starši svojemu otroku, na svoja pleča prevzamemo tudi veliko odgovornost.
Kako torej vzgojiti malega nadobudneža v otroka z osvojenimi socialnimi veščinami in osebo, ki bo v življenju znala poiskati svoj prostor pod soncem? Seveda bo tokrat glavna tema vzgoja. Gre za izjemno pomemben del odraščanja vsakega otroka, a dejstvo je, da na zahteven vzgojni proces starši navadno nismo optimalno pripravljeni.
Stari vzorci
Po eni strani blagoslov, po drugi pa nekaj, kar je treba spremeniti. Govorim seveda o vzorcih, ki so jih naši starši in vzgojitelji prenesli na nas, zdaj pa jih bomo verjetno tudi mi na svoje otroke. Za blagoslov gre seveda takrat, ko so ti vzorci pravi in so dober nastavek za začetek vzgoje lastnega naraščaja. Kaj pa če smo sami odraščali v nekoliko drugačnih razmerah, se morda sami v otroštvu spopadali s pomanjkanjem socialnih veščin, celo z depresijo in stiskami, ki jih odrasli niso prepoznali?
Za otroka ni vedno najbolje tisto, kar sami mislimo, da je
V tem primeru sta zagotovo potrebna dodatna pomoč in kakšen strokovni nasvet, ki vam bo pomagal ubrati najboljšo pot. Vzgoja otrok ni enostavna. So trenutki, ko je ustvarjanje družine ena velika sreča, in so trenutki, ko v resnici ne vemo, kaj storiti, da bi reči postavili na pravo mesto. V takšnih trenutkih tudi starši zaidejo v tisto “rdeče” območje in seveda potrebujejo pomoč. Svojim otrokom vedno želimo najboljše, a tega ne znamo nujno uresničiti tudi v praksi.
Določite meje
Poznate tisto, ko sedite v lokalu trgovskega centra na kavi, pa se pri sosednji mizi odvija prava vojna. Dva malčka mamo spravljata ob živce, kričita, na koncu pa zakriči tudi ona. Proti njej poleti kakšna igrača, eden od navihancev pa hitrih nog uide v bližnji butik z oblačili. Katastrofa! Sledijo pogledi obsojanja izza sosednjih miz, komentarji v stilu “kako nevzgojeni otroci” in podobno. A v takšnem primeru gre za vse kaj drugega kot to.
Mama se doma zagotovo trudi z otrokoma. Tudi tam za mizo ju je lepo ogovarjala, ju rotila, naj bosta tiho in na koncu zagrozila, da ne bo sladoleda. Potem je počilo. Otrok s svojimi izpadi v resnici išče meje, do kod sme in če te niso postavljene, rezultata ne bo. Te meje bo treba postaviti že doma in otroka postopoma navajati nanje. Če boste s tem začeli v trgovini, se vam slabo piše. Več jeze kot boste pokazali, glasnejši kot boste, slabše bo. Vem, težko je ostati miren v takšni situaciji, a z nekaj nasveti in ustreznim treningom, vam bo uspelo.
Jok naj ne bo razlog za kazen
Otroci težko izrazijo svoja čustva in največkrat to storijo prav z jokom. Dojenček joče, pa čeprav je zanj lepo poskrbljeno, ste ga nahranili in mu je toplo. Ker druge govorice ne pozna, se izraža z jokom in drugimi glasovi, ki se jih sproti nauči. Tudi nekoliko pozneje, ko je otrok že vajen besed in razume kaj mu govorimo, pogosto svoja čustva pokaže z jokom. Tudi takrat, ko se nam to zdi popolnoma pretirano, a drugače se mu zdi, da ne bo znal povedati, kar si želi.
V takšnem primeru otroka seveda ne kaznujemo. Pokažemo mu razumevanje in to, da si resnično želimo najti ustrezne odgovore in rešitve za njegove težave. Včasih otrok joče že zato, ker je preutrujen, morda zaspan. Stara šola v tem primeru seveda ne pride v poštev. Tepežkanje, ali zapiranje v sobo stvari le še poslabša.
Vam vzgoja povzroča težave?
Zato sem tu, da vam pomagam. Staršem v težavah nudim vzgojno svetovanje. Ne glede na to, zakaj je prišlo do njih:
- agresivno vedenje,
- laganje,
- poslabšanje učnega uspeha,
- konflikti s prijatelji in podobno.
Vesela bom vašega klica ali sporočila in vam pomagala, da boste otroka znova postavili na pravo pot, sebe pa nazaj v “zeleno” območje.
Preberite več